Inotherm svetuje: obnova stare hiše ali novogradnja?

Ne glede na to, ali je podedovana ali kupljena: le malokatera stara hiša je pripravljena za takojšnjo vselitev. Res je, da imajo starejši objekti svoj šarm, toda njihova obnova lahko kaj hitro postane finančna jama brez dna. Najpogostejša vprašanja, ki se ob tem zastavljajo bodočemu lastniku stare hiše, so zato: »Koliko stane obnova hiše, kje sploh pričeti z obnovo? Naj vse skupaj porušim in se odločim za novogradnjo?” 

Ker na zgornja vprašanja ni univerzalnega odgovora, se je treba za razrešitev dileme, ali izbrati obnovo stare hiše ali novogradnjo, temeljito pozanimati o vseh pozitivnih in tudi negativnih posledicah, ki jih tovrstne gradbene odločitve prinašajo.

Odločitev za prenovo stare hiše terja tehten premislek

Kako dobra je konstrukcija  zgradbe?

Eden najpomembnejših vidikov pri odločanju o prenovi stare hiše je kakovost njene konstrukcije. Če te ni načel zob časa in je v dobrem stanju, ni potrebe po rušenju ali popolni sanaciji. V tem primeru obnova ne bo le cenejša od novogradnje, ampak jo je mogoče izvesti tudi veliko hitreje. 

Istočasno se boste izognili tudi stroškoma, povezanima s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in izdelavo projektne dokumentacije. Prav tako imajo stare stavbe poseben čar, včasih sentimentalno vrednost in nemalokrat tudi edinstven vrt, ki ga je narava krojila več desetletij.

Je pa na drugi strani nujno, da se v primeru, da niste prepričani glede energetske učinkovitosti, statične stabilnosti ali ravni dotrajanosti objekta, posvetujete s strokovnjakom, saj boste tako lažje ocenili obseg in strošek del ter natančneje načrtovali vselitev in delo.

Obnova po fazah je za mnoge boljša rešitev

Če se odločite za obnovo po fazah in ste pripravljeni tudi sami poprijeti za delo, lahko ob prenovi precej privarčujete, dela pa lahko tudi razdelite po fazah, da pritisk na vašo denarnico ne bo prevelik. 

V prvi fazi je objekt najbolj smiselno toplotno izolirati, saj izolacija igra ključno vlogo pri zmanjševanju stroškov ogrevanja (in poleti hlajenja!), preprečila pa bo tudi neljube težave s plesnijo. 

Naslednji smiseln korak pa je vgradnja kakovostnih oken in vhodnih vrat. Skozi dotrajana vhodna vrata in okna lahko namreč zaradi slabe izolacije in tesnjenja izgubimo celo več toplotne energije kot skozi neizolirano fasado. Prav tako lahko že zamenjava vhodnih vrat stroške ogrevanja zniža tudi za do 10 %. 

Brez kompromisov ne gre

Pri iskanju navdiha za prenovitvene posege ne smemo zapostaviti dejstva, da statična zasnova starega objekta prinaša tudi določene omejitve. Posameznih prostorov namreč ni mogoče po mili volji večati ali prilagoditi, gradnja prizidkov pa pogosto ni mogoča.

Poleg slabše toplotne izolativnosti in številnih toplotnih mostov je ena ključnih pomanjkljivosti starih stavb tudi dotrajanost strešne kritine, električnih in vodovodnih ter ostalih inštalacij. Z njihovo menjavo pa stroški obnove - sploh ob zgoraj naštetih posegih - že lahko presežejo stroške novogradnje.

Prednosti:

• Obnovo lahko razdelimo na več faz;
• Tudi stara stavba lahko postane energetsko učinkovita hiša;
• Organsko zarasel vrt;
• Sentimentalna vrednost.

Slabosti:

• Pred prenovo morajo staro hišo temeljito pregledati strokovnjaki.
• Popolna obnova stare hiše stane bistveno več kot novogradnja.
• Višja poraba energije kljub prenovi.
• Večja dovzetnost za nastanek plesni in vlage.

Novogradnja omogoča uresničevanje individualnih življenjskih sanj

Prilagoditev lastnim željam in hitra gradnja

Prednost novogradnje je predvsem v tem, da lahko prostorsko zasnovo objekta popolnoma prilagodite svojim željam. Nove hiše so zgrajene po sodobnih normativih, zato dosegajo višje standarde kakovosti, konstrukcijske trdnosti in energetske učinkovitosti, s tem pa omogočajo kakovostno bivanje. Medtem ko lahko celovita obnova stare hiše - sploh če jo razdelimo na faze - v najslabšem primeru traja tudi več let, je nova hiša lahko zgrajena v le nekaj mesecih.

Novi materiali prinašajo višjo energetsko učinkovitost

Ko se odločate za novogradnjo, izberite energetsko kar najučinkovitejše rešitve. Četudi gradnja nizkoenergijske (ali celo pasivne hiše) pomeni nekoliko večji začetni finančni vložek, se investicija v takšno gradnjo povrne v približno 10 do 15 letih.

Energijsko učinkovite hiše namreč zmanjšujejo količino porabljene energije. To dosegajo z večjo debelino toplotne izolacije, s prezračevanjem z rekuperacijo ter kakovostno izoliranimi vhodnimi vrati in okni. 

Sodobni materiali, kot je aluminij, namreč omogočajo preprosto oblikovanje in s tem obilico različnih slogov, v kombinaciji z izolativnimi polnili in večslojnimi tesnili pa nudijo izjemno nizko toplotno prepustnost. Moderna vhodna vrata in okna pa ne preprečujejo le nastanka toplotnih mostov oz. uhajanja toplote iz objekta, temveč vas in vaše imetje tudi bolje zaščitijo pred vlomilci, so izjemno obstojnejša in - predvsem v primerjavi s tradicionalnimi materiali, kakršen je les - zahtevajo manj vzdrževanja. 

Višji stroški so lahko velik minus

Vendar pa največjo pomanjkljivost novogradnje predstavljajo sorazmeroma visoki stroški. Odločitev za čisto nov objekt namreč pomeni, da moramo v razmeroma kratkem časovnem obdobju poplačati vse glavne stroške, nastale ob gradnji. Investicijo je mnogo težje časovno razdeliti po fazah, sploh če se želimo oz. smo se primorani preseliti v krajšem časovnem obdobju. Prav zato je pri novogradnji pogosto v ospredju finančni vidik: koliko sredstev imamo, koliko kredita si lahko privoščimo …? 

In če se novogradnja postavlja na parceli, na kateri že stoji obstoječi objekt, je treba k ceni novogradnje prišteti še stroške rušenja in odvoza odpadnega gradbenega materiala, pa tudi stroške, povezane s pridobivanjem novega gradbenega dovoljenja.  

Druga pomanjkljivost tovrstne novogradnje pa je, da se mora investitor pri gradnji nove hiše prilagoditi tudi prostorskemu načrtu.

Prednosti

• Pri obnovi vedno obstaja dodatno tveganje, da bodo stroški presegli okvirje – pri novogradnji je slednje nižje
• Višja energetska učinkovitost
• Sodoben in individualen arhitekturni slog
• Se že izplača, če obnova stare hiše predstavlja več kot 40 odstotkov kupnine

Slabosti

• Nizek potencial za prihranek (manj možnosti za lastno izvedbo del)
• Čas sušenja za klasično zidane hiše je med osmimi in dvanajstimi meseci
• Odločitev za takšen korak je lahko naporna - naenkrat nas čaka ogromno dela
• Možne težave s pridobivanjem dovoljenj in bančnih posojil

Kako se torej pravilno odločiti?

Tako obnova starega stanovanjskega objekta kot izgradnja novega prinašata specifične prednosti in slabosti, zato enostavnega odgovora na to vprašanje še vedno ne moremo dati. Ta je namreč v veliki meri odvisen od vaše individualne situacije.

Kam lahko sežete v finančnem smislu? Obstaja objekt, ki ima za vas tako visoko sentimentalno vrednost, da ste pripravljeni vložiti v njegovo obnovo? Ste pristaš novega, modernega? V kolikšnem času se želite preseliti? Do zase popolne odločitve vas torej lahko pripelje temeljit premislek o svoji situaciji, zgornji nasveti pa naj vam služijo kot opora in opomnik, kakšne pasti vse vas čakajo na poti do novega oz. obnovljenega doma. Za zaključek še nekaj misli … 

Pri obnovi brez dobrega načrta ne bo šlo

Obnova stare hiše se izvaja s ciljem izboljšanja kakovosti, zato je ključno, da se nanjo dobro pripravimo. Na eni strani moramo upoštevati temeljne potrebe, denimo konstrukcijsko stabilnost, izolacijo, menjavo dotrajanih komponent itd., na drugi strani pa so bistvene tudi naše individualne želje in razmislek o razpoložljivih možnostih. 

Če niste prepričani, kam se obrniti, vam svetujemo, da se po dodatne nasvete odpravite na forume, denimo podsvojostreho.net, na mestu pa je tudi pogovor z gradbenim strokovnjakom ali arhitektom. 

Novogradnja je manj stresna

Nove stvari so vedno nekaj posebnega. Dajejo nam občutek ponosa, edinstvenosti, varnosti in zanesljivosti. Za novogradnjo se je tako smotrno odločiti, ko imamo v mislih večji obseg gradbenih del in želimo zaključiti ob predvidenem roku. 

Poleg tega pri novogradnji ni pričakovati večjih nepredvidenih dodatnih del. Gradnja poteka hitreje, prav tako bo vselitev najverjetneje lažje načrtovana in tudi hitrejša. Ne smete pa pozabiti na čas pred samim začetkom gradnje in pridobivanje gradbene dokumentacije, ki se lahko zavleče do več mesecev.