Ustvarimo zdrav in varen dom

Vsaj tretjina slovenskih hiš naj bi zaradi dotrajanosti, neprimernega vzdrževanja ali plesni predstavljala tveganje za zdravje. V teh domovih se v zrak namreč neprestano sproščajo škodljivi toksini, ki zajemajo vse od spor plesni do hlapljivih organskih snovi. In ker nas dandanes večina več kot 90 odstotkov svojega časa preživi v notranjosti stavb, je kakovost notranjega okolja izredno pomembna za naše počutje in zdravje. Poglejmo si, kako lahko zagotovimo zdrave bivanjske razmere.

Ste že slišali za “bolne stavbe”? 

Dom je naše zavetje, naš varen pristan, zato moramo v njem ustvariti zdravo in počutju ugodno okolje. To storimo predvsem z ustrezno temperaturo, kakovostjo zraka in zadostno mero dnevne svetlobe. Izjemno veliko lahko dosežemo že s primerno zvočno in toplotno izolativnostjo stavbe, h katerima lahko v veliki meri prispevamo že z izbiro ustreznih oken in vhodnih vrat. 

Če zapostavimo le enega izmed zgoraj naštetih kriterijev, se naše počutje lahko opazno poslabša. Strokovnjaki v povezavi s tem uporabljajo celo poseben pojem: sindrom bolnih stavb (ang. sick building syndrome – SBS). Ta obsega številna zdravstvena stanja, povezana z bivanjem v nezdravem okolju.

Od glavobola do težav s koncentracijo …

Uporabniki bolnih stavb se največkrat pritožujejo zaradi simptomov, kot so:

• glavobol; 
• draženje oči, nosu in grla; 
• suh kašelj, suha ali srbeča koža;
• omotica in slabost;
• težave s koncentracijo;
• utrujenost in 
• občutljivost na vonjave. 

Ti simptomi se lahko pojavijo posamično ali v kombinaciji, najpogosteje pa izginejo skoraj takoj, ko posameznik zamenja bivalno okolje. Tudi zato se sindrom SBS najpogosteje uporablja za opis slabega počutja ali bolezni stanovalcev, za katere ni točnega vzroka, njihov pojav pa je vezan na čas, ki ga pacienti preživijo v določeni “bolni” zgradbi. 

Kako preprečiti sindrom bolnih stavb?

Sindrom SBS se največkrat pojavi zaradi neustreznega prezračevanja, gretja oz. slabega delovanja klimatskih naprav. Poleg tega se pogosto povezuje tudi z drugimi, bolj strupenimi in zdravju nevarnimi snovmi. Zato ne čakajte na prve znake slabega počutja, temveč ukrepajte preventivno in si uredite zdrav dom. Kako torej preprečiti, da bi zboleli zaradi lastnega bivalnega okolja?

Izberite naravne materiale

Za barvanje izberite naravne premaze, s katerimi ne varujete le zdravja, temveč tudi okolje. Za zaščito lesenih površin lahko izberete mešanico lanenega olja in čebeljega voska. Za zdravo zidno barvo mešanico apna ali kakšne druge mineralne snovi in sirotke. 

V primeru novogradnje ali temeljite prenove objekta lahko uporabite naravne omete iz ilovice in apna. Ti s svojimi lastnostmi skrbijo tudi za uravnoteženo mikroklimo, saj omogočajo dihanje površin in tako uravnavajo raven vlage.  Naravni materiali tako niso le ekološki in počutju ugodni, temveč predstavljajo tudi odlično dolgoročno naložbo, saj preprečujejo nastanek kasnejših težav, kot je zidna plesen. 

Ne pozabite na les

Les ne ustvarja le pristne, domače atmosfere, temveč tudi zdravo bivalno klimo. Lahko ga uporabite kot zidno oblogo, vsekakor pa je nepogrešljiv za talne obloge. Predlagamo, da lesene površine zaščitite z naravnimi premazi, s čimer boste ohranili občutek topline in mehkobe, v zrak pa se ne bodo sproščale kemikalije. Naravni premaz namreč ne ustvarja dodatnega sloja na leseni površini, ampak površino samo impregnira, tako da ta ostane prijetna na otip.

Proč s cenenim pohištvom

Med največje onesnaževalce zraka v domovih spada ceneno pohištvo iz ivernih plošč. Iz teh namreč neprestano hlapijo škodljive snovi, ki se skozi leta nalagajo v telesnih tkivih. Kot zdravo alternativo predlagamo izbiro pohištva iz masivnega lesa, ki ga lahko, tako kot lesene talne obloge, zaščitite z naravnimi premazi. Poleg tega pa ima masivno pohištvo tudi izredno dolg rok trajanja.

Nevidni stres

Z nezdravim bivanjskim okoljem je tesno povezan tudi pojav nevidnega stresa. Namesto da bi nas dom vsakodnevno napajal z novimi močmi, nam namreč energijo pogosto jemlje. Med glavne povzročitelje stresa spada elektrosmog. 

Tega v prostor sproščajo elektronske naprave, škodljivo je tudi sevanje vseh električnih inštalacij in porabnikov električne energije. Ob prenovi doma ali novogradnji se pri načrtovanju izogibajte namestitvi električnih inštalacij območjem okoli glave. Prav tako zmanjšajte število elektronskih naprav na minimum in jih ob neuporabi ugasnite oz. izključite iz električnega omrežja. 

Poskrbite za ustrezno prezračevanje 

Napredek na področju toplotne izolacije, h kateremu prispevajo tudi kakovostna vhodna vrata, pomeni znaten prihranek na ogrevanju in z zadrževanjem toplega zraka v notranjosti preprečuje tudi nastanek vlage.

A ker zrak med zunanjostjo in notranjostjo manj kroži, se v njem lahko kaj hitro nakopičijo škodljivci, denimo: 

• izdihan CO2, 
• ogljikov monoksid, 
• ozon (ki ga sproščajo nekatere naprave in čistilci zraka),
• drugi škodljivi plini (radon, svinec in azbest),
• živalske dlake, 
• pršice, 
• prah, 
• spore plesni in drugi alergeni,
• hlapljive organske snovi (te hlapijo iz vseh sintetično izdelanih ali obdelanih površin – pohištvo, stene …), 
• insekticidi in pesticidi ter
• cigaretni dim. 

Prav zato je bistveno, da svoje domovanje pravilno in dovolj zračite. Za optimalne bivanjske pogoje strokovnjaki priporočajo predvsem redno zračenje na prepih in v krajših časovnih intervalih. Okno vsaj 3-krat dnevno odprite, ga pustite odprtega vsaj nekaj minut in naenkrat prezračite celotno etažo.