V letu, ko se cene energentov vztrajno višajo, je vprašanje o najprimernejši izbiri ogrevanja še toliko pomembnejše. Kakšno količino energentov bomo porabili, pa je v praksi odvisno od več dejavnikov, med katerimi sta najpomembnejša energetska učinkovitost vaše hiše ali stanovanja ter vrsta energenta.
Pripravili smo vam kratek povzetek značilnosti najpogostejših vrst ogrevanja/energentov, vam zaupali, kaj vse še vpliva na energetsko učinkovitost vašega doma, vključili koristen nasvet o tem, kaj vsak dom ne glede na izbrano vrsto ogrevanja potrebuje, in – pozor – na koncu z vami delili konkretne stroške vsake od vrst ogrevanja. Ničesar vam ne bo treba samim preračunavati – v nadaljevanju vas čakajo konkretne številke stroškov začetne naložbe, višina letnega stroška in stroška ogrevanja v 10 letih. Preverimo!
Na energetsko učinkovitost vpliva tudi izolacija
Na energetsko učinkovitost, ki spada med enega od dveh glavnih dejavnikov višine stroškov ogrevanja, v prvi vrsti vplivajo toplotna izolacija hiše ali večstanovanjske stavbe ter kakovost oken in vhodnih vrat – in to bolj, kot si morda mislite.
Skozi nekakovostna vhodna vrata in okna lahko namreč zaradi slabe izolacije in slabega tesnenja izgubimo celo več energije kot skozi neizolirano fasado, zato si najprej oglejmo, kaj lahko storimo na tem področju.
Študije potrjujejo, da dobra izolacija doma poleg stroškovnih prihrankov prispeva tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, s tem pa učinkovito prispeva k varovanju okolja. Ste vedeli, da lahko menjava vhodnih vrat stroške ogrevanja zniža tudi do 10 %?
Kateri material izbrati za kar največjo izolativnost vhodnih vrat?
Pri odločanju, kateri material izbrati za energetsko učinkovita in kakovostna vhodna vrata, je treba upoštevati več dejavnikov, ki vplivajo na toplotno izolativnost vrat, in sicer:
- faktor toplotne prepustnosti izbranih vrat,
- debelino vratnega krila,
- vgrajene izolacijske materiale vratnega krila,
- debelino podboja,
- vgrajene izolacijske materiale podboja,
- število tesnil in izvedbo tesnjenja pri pragu med krilom in podbojem ter
- izolativnost stekla.
Aluminijasta vhodna vrata so energetsko učinkovita in še okolju prijazna rešitev
Trenutno so ena najpopularnejših izbir kupcev po vsej Sloveniji vhodna vrata, izdelana iz aluminija. Glavne prednosti vhodnih vrat iz aluminija so visoka varnost, konstrukcijska stabilnost, obstojnost, izjemna zvočna izolativnost in – kar nas danes najbolj zanima - toplotna izolativnost.
Aluminij je eden izmed najbolj vzdržljivih materialov, ki z enostavnim vzdrževanjem dosega zelo dolgo življenjsko dobo. Skladno s tem je tudi z vidika ekološke učinkovitosti izjemen material, saj se industrijski ostanki in iztrošeni izdelki iz aluminija v celoti reciklirajo oz. obnovijo.
S kakovostnimi vhodnimi vrati, dobro zatesnjenimi okni in pravo izbiro energenta bodo zimski meseci veliko prijaznejši do vaše denarnice. Preverimo torej, kakšne so razlike med energenti in kateri nam omogočajo največji prihranek in največ udobja.
Kakšne vrste ogrevanja poznamo?
Preden se lotimo konkretnih številk stroškov posameznih vrst energentov, pa preverimo, kateri energenti so v Sloveniji najpogostejši, kako jih pridobivamo in kakšne so njihove lastnosti.
Kurilno olje je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo s predelavo surove nafte. Skladno s tem pomeni, da se njegova cena spreminja glede na spreminjanje cene nafte. Najučinkovitejši kotli za kurilno olje so kondenzacijski, poleg teh pa poznamo še visokotemperaturne in nizkotemperaturne, pri čemer imajo slednji boljši izkoristek in manj onesnažujejo okolje.
Utekočinjen naftni plin (UNP) prav tako pridobivamo iz surove nafte. Je učinkovitejši od kurilnega olja, vendar pri njegovem izgorevanju nastaja ogljikov dioksid. Poznamo klasične in kondenzacijske kotle za UNP, pri čemer imajo slednji tudi v tem primeru višji izkoristek.
Zemeljski plin je prav tako fosilno gorivo, ki pa oddaja najmanj ogljikovega dioksida. Zahteva plinovodno omrežje, tudi v tem primeru pa boste naredili največ, če boste izbrali kondenzacijski kotel, ki velja za najučinkovitejšega.
Biomasa, ki se običajno uporablja za ogrevanje, se imenuje lesna biomasa. Uporabljamo jo v več različnih oblikah: peleti, sekanci, briketi, polena. Kotli na lesno biomaso oddajajo zelo malo škodljivih izpustov in proizvedejo manj pepela. Izkoristek vseh je visok: kotli na polena dosegajo do 90 % izkoristek, kotli na sekance in polena pa še večjega.
Toplotne črpalke so vrsta ogrevanja, ki v zadnjih letih izjemno pridobiva na priljubljenosti. In čeprav se razvijajo že skoraj 200 let, njihov koncept delovanja ostaja v osnovi enak. Podoben je delovanju hladilnika, le da v tem primeru sam proces poteka v obratni smeri – toplotna črpalka namreč jemlje toploto v okolici in jo oddaja v prostor. Osnovni sestavni deli toplotne črpalke so kompresor, ki plin stiska in ga s tem segreje, ekspanzijski ventil, kjer plin ekspandira in se ohladi, ter dva toplotna izmenjevalca, uparjalnik, ki je na zunanji (hladni) strani, ter kondenzator, ki je na notranji (topli) strani. Toplotna črpalka nam omogoča največ udobja, saj deluje samodejno.
Najpogosteje uporabljena tipa toplotnih črpalk sta dva:
- Prvi je zrak/voda. Prednost tega sistema je majhen poseg v prostor in hitra inštalacija.
- Drugi je zemlja/voda. To vrsto izberite, če imate dovolj veliko zemljišče, saj je treba pri takšnem sistemu toplotne zbiralnike namestiti pod zemljo.
Ste vedeli? Če se boste odločili za montažo toplotne črpalke, lahko stroške ogrevanja znižate tudi za 80 % ali s številko: okrog 400 € na leto. A več o konkretnih številkah čez vrstico ali dve.
Poskrbite za miren spanec – in si priskrbite energetsko izkaznico
Veste, kaj je energetska izkaznica in zakaj jo potrebujete? Gre za dokument, ki nam pokaže, kako energetsko učinkovit je naš dom oziroma, koliko energije izgubimo zaradi slabe izolacije vhodnih vrat, oken, toplotnih mostov in drugih konstrukcijskih pomanjkljivosti. Energetska izkaznica stavbe je obvezna pri novih stavbah, prodaji in v nekaterih primerih oddajanja v najem. Cena izkaznice za povprečno hišo znaša med 150 do 200 €, sama izkaznica pa je veljavna kar 10 let.
Izkoristite subvencije Eko sklada
Ste vedeli, da lahko zaprosite za nepovratna finančna sredstva, če uporabite obnovljive vire energije ali z dodatno izolacijo ali boljšim stavbnim pohištvom povečate energetsko učinkovitost?
A ne pozabite na pomemben pogoj: še pred začetkom prenove morate pridobiti uradno ponudbo izvajalca, ki jo mora Eko sklad pred odobritvijo sredstev potrditi.
Sredstva Eko sklada so na voljo za:
- zunanje stavbno pohištvo (okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve),
- izolacijo fasade,
- izvedbo toplotne izolacije strehe oziroma stropa proti neogrevanemu prostoru,
- izvedbo toplotne izolacije tal nad neogrevano kletjo ali neogrevanim prostorom oz. oz. izolacije tal nad zunanjim zrakom,
- vgradnjo sistemov za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija),
- vgradnjo toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe,
- vgradnjo učinkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso (polena, pelete ali sekance),
- vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema,
- gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne eno- ali dvostanovanjske stavbe.
In kakšni so stroški posameznih vrst ogrevanja na leto?
Najmanjši skupni strošek v 10 letih vam bo omogočila peč na drva (8.500 €), največjega pa plinska peč (33.000 €). Najmanjši letni strošek ogrevanja omogoča toplotna črpalka voda/voda (470 €), največjega pa peč na olje (1900 €).
A sprotni stroški najbrž niso edino, kar vas zanima, sploh če hišo šele gradite – za številne je zelo pomembna tudi začetna naložba. Najbolje jo boste odnesli s pečjo na drva (2.500 €) in pečjo na olje (2.500 €), najslabše pa s toplotno črpalko voda/voda (10.000 €) in toplotno črpalko zemlja/voda (10.000 €).
Pa preverimo, kakšni so letni stroški ogrevanja, okvirna naložba in skupni strošek v 10 letih za najpogostejše vrste ogrevanja.
SISTEM OGREVANJA | ENERGENT | LETNI STROŠEK OGREVANJA | OKVIRNA VIŠINA NALOŽBE | SKUPNI STROŠEK (V 10 LETIH) |
Peč na drva | Drva | 600 € | 2.500 € | 8.500 € |
Toplotna črpalka zrak/voda | Elektrika | 800 € | 6.000 € | 14.000 € |
Toplotna črpalka voda/voda | Elektrika | 470 € | 10.000 € | 14.700 € |
Toplotna črpalka zemlja/voda | Elektrika | 500 € | 10.000 € | 15.000 € |
Peč na pelete | Peleti | 1.200 € | 3.500 € | 15.500 € |
Plinska peč | Zemeljski plin | 1.560 € | 3.000 € | 18.600 € |
Peč na olje | Kurilno olje | 1.900 € | 2.500 € | 21.500 € |
Plinska peč | UNP | 3.000 € | 3.000 € | 33.000 € |
Kateri ogrevalni sistemi so najpogostejši v Sloveniji?
V Sloveniji na področju energentov v energijski oskrbi gospodinjstev z novimi ogrevalnimi sistemi prevladuje elektrika, vidnejša pa je tudi stalna rast uporabe toplotnih črpalk. Sledi lesna biomasa.
V Sloveniji so najcenejša drva
Najcenejše in v Sloveniji še vedno najbolj razširjeno je ogrevanje na drva. Poleg nizkega letnega stroška ogrevanja in najnižjega stroška v 10 letih pa slednje vendarle ni optimalna izbira, saj okolje močno obremenjuje, hkrati pa zahteva poseben prostor za primerno skladiščenje drv. To je težava še posebej v mestih in posledično tudi razlog za izbiro priročnejšega energenta.
Uporabniki ogrevanja na drva – pozor:
Ne varčujte pri letnih pregledih in čiščenju dimnika. Očiščen dimnik namreč omogoča večjo požarno varnost in boljši pretok zraka, zaradi česar se poveča učinkovitost izgorevanja in življenjska doba kurilnih naprav. Skladno s tem bodo nižji tudi vaši stroški ogrevanja, saj po besedah strokovnjakov vsak milimeter sajastih oblog za kar 3 do 5 % poveča porabo energije.
Poskrbite, da bo letos pozimi toplo vam in vaši denarnici - in pazite, da vam ne bo toplota na eni strani vstopala v prostor, na drugi pa uhajala iz njega. ;)