Pasivna hiša prizanaša zdravju, okolju in denarnici

Vsi si želimo čim nižje stroške bivanja, raste pa tudi naša ekološka zavest in z njo želja po nižanju ogljičnega odtisa, ki jo lahko uresničimo z manjšo porabe energentov. Nizkoenergijski objekti so zato vse bolj priljubljeni, njihove kratkoročne in dolgoročne prednosti pa premamijo vse več ljudi. Pasivna ali nizkoenergijska hiša tako dobro izkorišča sonce in lastne vire energije, da zahteva minimalno ogrevanje. Zaradi nižje porabe energije so mesečni stroški za energente tudi več kot polovico nižji, bivanje pa je udobnejše. Čeprav niti ni tako dolgo od tega, ko so o varovanju okolja razmišljali le redki, še manj ljudi pa je vedelo, kaj je pasivna hiša, je prva tovrstna zgradba zrasla pred natanko 30 leti v nemškem Darmstadtu. Nastala je kot eksperiment, a je tlakovala pot nizkoenergijskim gradnjam po vsem svetu.

Od lege do energijsko učinkovitih vrat in oken

Pasivna hiša je zagotovo najbolj optimalna energijsko varčna hiša, a da postane takšna, moramo pri načrtovanju upoštevati več dejavnikov.

• Potrebna je primerna orientacija oziroma lega. Pomembno je sončno obsevanje, katerega količina je odvisna od orientacije fasade, letnega časa in dnevnega gibanja sonca. Najbolj ugodno je, da hiša stoji na južno orientiranem zemljišču, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije. Pomembno je tudi, kako vetrovna je parcela, na kar lahko vplivamo tudi s primerno zasnovo okolice.
• Oblika hiše mora biti čim bolj kompaktna in enostavna. Glede na prostornino objekta mora biti zunanjih površin čim manj. Najprimernejše za pasivne hiše naj bi bile kvadratne, okrogle, osemkotne in elipsaste oblike.
• Izbrati moramo optimalno debelino toplotne izolacije. Ker je toplotna prevodnost pasivne hiše zelo pomembna, morajo imeti vsi gradbeni elementi določen faktor toplotne prevodnosti (U ~ 0,15 W/(m2K)), ki naj bi bil pri enodružinskih hišah celo nižji (U ~ 0,1 W/(m2K)). Debelina izolacije znaša od 25 do 40 cm, zanjo pa so primerna  tako umetna kot naravna gradiva. Uporaba slednjih se v zadnjih letih povečuje.

• Grajena mora biti brez toplotnih mostov. To so mesta, na katerih toplota odteka hitreje kot običajno. Da se jih odpravi, je treba že ob načrtovanju z detajli preveriti kritične točke in se problematike lotiti previdno, saj že en toplotni most predstavlja motnjo celotnega koncepta.
• Zelo pomembna je zrakotesnost. Takšen mora biti zunanji ovoj pasivne hiše, ki ga je treba glede na masivnost konstrukcije natančno načrtovati vse do izvedbe. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zrakotesni vgradnji vrat in oken.
• Pomembno je tudi, da vgradimo energijsko učinkovita vrata in okna.  Če je sicer hiša dobro izolirana, izbira vrat in oken pa ni najbolj primerna, je lahko energijska učinkovitost celo manjša od hiš z neizolirano fasado. Dovršena vrata bodo skupaj z okni igrala ključno vlogo pri tem, da bodo toplotne izgube kar najmanjše.

Zakaj so aluminijasta vhodna vrata popolna izbira za pasivne hiše

Kakovostna aluminijasta vhodna vrata imajo izjemne izolativne lastnosti, s čimer predstavljajo odlično piko na i okolju prijaznih objektov. Med njihove prednosti spadajo tudi zelo visoka obstojnost, konstrukcijska stabilnost, izjemna zvočna izolativnost, obenem pa zagotavljajo tudi visok nivo varnosti. Če boste z njimi zamenjali vrata, ki slabo tesnijo, lahko svoje stroške ogrevanja zmanjšate tudi za 10 odstotkov.

Inothermova alu vhodna vrata za vrhunsko izolativnost poskrbijo s šestimi izjemno pomembnimi prednostmi:

• Za brezkompromisno strukturno stabilnost in tudi varnost skrbi nadstandardna debelina profilov, in sicer 95 milimetrov.
• Vsi modeli nudijo troslojno zasteklitev s stekli različnih debelin, ki ne pripomorejo le k toplotni izolaciji, temveč tudi k večji varnosti vašega doma.
• Posebna toplotna pregrada v brazdi med krilom in okvirjem pomeni prekinjen termični most in tudi na ta način prepreči izhajanje toplote.
• Nadstandardna debelina krila z dodatno diletacijsko plastjo zagotavlja, da se vrata kljub temperaturnim razlikam med zunanjostjo in notranjostjo ne krivijo. S tem bi namreč slabše tesnila in se hitreje obrabljala. 
• Za zmanjšan pretok energije v spodnjem delu vrat poskrbi pohodni prag iz trpežnega aluminija s termično prekinitvijo.
• In ko omenjamo tesnila, naj poudarimo še, da so naša vhodna vrata zatesnjena s tremi naokoli tekočimi tesnili z vulkaniziranimi vogalnimi spoji, kar še dodatno doprinese k vrhunski toplotni izolaciji.

Ker so pasivne hiše najrazličnejših oblik in tudi slogov, lahko za svojo novogradnjo izberete točno takšna vhodna vrata, kakršna so vam najbolj všeč in kakršna se najbolje podajo vašemu ekološkemu objektu. Dodatna prednost Inothermove ponudbe vhodnih vrat je namreč tudi konfigurator, ki omogoča praktično neomejene možnosti personalizacije. In da boste še bolj v koraku s časom in bo vaša hiša še pametnejša, lahko vhod obogatite tudi z najmodernejšo slovensko tehnologijo pametnega sistema odpiranja vrat Inosmart. Tako bo vaš dom okolju prijazen in obenem varen ter praktičen. 

Bivanje v pasivni hiši ni le udobno, temveč tudi zdravo

Dobro izolirana pasivna hiša je zrakotesna in nas zato ščiti pred previsoko zunanjo vlago ter morebitnim onesnaženjem zunanjega zraka (posebej v kurilni sezoni). Da so toplotne izgube čim manjše, imajo pasivne hiše vgrajen prezračevalni sistem ter različne sisteme filtriranja zraka in rekuperacije toplote. Zaradi filtrov v prezračevalnem sistemu bo pasivna hiša olajšanje za alergike in tudi krpe za prah bodo veliko manj v uporabi. Ker je prezračevanje zelo učinkovito, prav tako ni potrebe po odpiranju oken, zato se lahko elegantno izognemo tudi mrčesu. Zaradi višje stopnje izoliranosti hiše je tudi zvočna izolacija boljša.

Klima v hiši je tako skozi celo leto enakomerna, temperaturna nihanja med prostori so manjša. Ker ne občutimo gibanja zraka, nam je udobneje. Boljša je kakovost zraka, saj je ta v pasivni hiši vedno svež. Prav vse to zelo ugodno vpliva na naše zdravje. Od temperature in vlažnosti zraka je namreč odvisna rast plesni in drugih organizmov v prostorih, ti pa v pasivni hiši zaradi gradnje brez toplotnih mostov nimajo veliko možnosti za razvoj in širjenje.

Pasivna gradnja ima v primerjavi s klasično dolgoročne prednosti

Še posebno v času, ko se zavedamo rasti cen energentov, je vidik nižjih stroškov na dolgi rok izjemno pomemben. Najpomembnejša razlika med omenjenima načinoma gradnje so vsekakor prihranki energije, ki so pri pasivnih hišah povprečno tudi več kot 50 odstotkov višji kot v konvencionalni hiši. Posledično je z nižjo porabo energentov zmanjšan tudi vpliv na okolje, na katerega lahko dodatno vplivamo tudi z uporabo bolj naravnih materialov ob sami gradnji.

Zaradi večje količine izolacijskih materialov ter trojno zastekljenih vrat in oken se v fazi gradnje pasivne hiše sicer porabi več energije. Vpliv na okolje je tako v prvi fazi življenjskega cikla hiše višji pri pasivni hiši. V prvih letih so lahko višji tudi stroški, a se dolgoročno gledano že po desetletju tehtnica prevesi krepko v prid pasivne gradnje in ravno dolgoročni vidik je pri ocenjevanju ekonomike in vplivov na okolje najpomembnejši.  

Tudi kakovost bivanja je opazno višja pri pasivni hiši. Temperature v prostoru so lahko višje in stabilnejše, vlažnost primernejša in nižja. Stanovalci imajo včasih pritožbe le zaradi pregrevanja, suhega zraka ter zaradi hrupa, ki ga povzročajo sistemi rekuperacije toplote in mehanskega prezračevanja. Stanovalci konvencionalnih hiš naj bi se po drugi strani najpogosteje pritoževali prav glede spremenljivih temperatur v prostorih, zatohlega ali suhega zraka, nezadostnega zračenja, neprijetnih vonjav in slabe svetlobe.

Višji vložek v gradnjo lahko v Sloveniji delno povrne subvencija Eko sklada

Vložek v gradnjo pasivne hiše je približno od 10 do 20 odstotkov višji od vložka v gradnjo konvencionalne hiše. Pri gradnji pasivne hiše bomo namreč več sredstev porabili predvsem za dražje materiale in večjo porabo teh materialov, upoštevati je treba tudi strošek prezračevalnih sistemov in rekuperacije toplote. Dražji so gradbeni elementi in arhitekturno delo je kompleksnejše.

Del te razlike lahko pri stroških gradnje v Sloveniji krije subvencija Eko sklada. S tem namreč država spodbuja bolj trajnostno gradnjo oziroma gradnjo skoraj ničenergijskih hiš, ki za ogrevanje in hlajenje potrebujejo manj kot 15 kWh/m² energije na leto. Če je poraba ne presega 10 kWh/m² na leto, je subvencija še višja. Višina subvencije je sicer odvisna tudi od vgradnje materialov, Eko sklad pa za gradnjo pasivnih hiš pod določenimi pogoji omogoča tudi najem kredita z nižjo obrestno mero.

Odločitev za gradnjo pasivne hiše je tako tudi na račun Eko sklada nekoliko lažja. Nanjo vsekakor pomembno vpliva dolgoročno načrtovanje stroškov ob upoštevanju čedalje višjih cen energentov. Čedalje pomembnejši je tudi trajnostni in okoljevarstveni vidik, ki bo dodal svoj delež k pozitivnim občutkom, ko boste prvič odklenili svoja nova vrata in vstopili v udobje svojega pasivno grajenega doma.