Zakaj in kako učinkovito zračiti dom?

Zračenje je vsakodnevno opravilo, na katerega vse preradi pozabimo, s tem pa nevede škodujemo tako svojemu domu kot svojemu zdravju. Čeprav ga je pomembno izvajati ne glede na letni čas, še toliko večjo potrebo po njem občutimo poleti, ko v prostoru kaj hitro postane vroče in zatohlo. V nadaljevanju si preberite, zakaj je prezračevanje prvenstvenega pomena za udobno bivanje in kako se ga je najbolje lotiti.

Ste vedeli, da ljudje približno 90 % svojega časa preživimo za štirimi stenami (vir: Healthy Buildings)? Če denimo štejete 50 let, to pomeni, da v notranjosti preživite kar 45 let! Če temu dodamo še dejstvo, da so sodobni objekti vse bolj nepredušni in izolativni, se začnemo zavedati, da je zračenje prostorov danes ključnega pomena.

Dobra zatesnjenost objekta, h kateri pomembno prispevajo tudi vse kakovostnejša okna in vhodna vrata, ima seveda številne prednosti, po katerih hrepeni sleherni lastnik nepremičnine, na primer preprečevanje hrupa iz okolice in enostavno vzdrževanje želene temperature. Žal pa ima tudi neželen in nepričakovan stranski učinek – kopičenje vlage in različnih onesnaževalcev zraka v prostoru. To lahko vodi v:

• alergične reakcije,
• glavobol in migrene,
• izsušeno grlo in kašelj,
• solzenje ali srbenje oči,
• utrujenost in zaspanost,
• pomanjkanje koncentracije.

Če se z zgornjimi težavami srečujete tudi sami in ne veste, čemu bi jih pripisali, je ena najenostavnejših rešitev morda prav prezračevanje.

Zakaj je zračenje stanovanja sploh pomembno?

Za zračenje stanovanja obstaja več razlogov kot le odpravljanje neprijetnih vonjav; v prvi vrsti gre za vaše zdravje.

Izolativnost sodobnih objektov

Menjava starejših vrat in oken z novejšimi je danes zelo priljubljen in učinkovit način energetske sanacije doma; z njo lahko krepko prihranite na stroških hlajenja in ogrevanja. Kot smo že omenili, pa jo navadno spremlja slabša kakovost zraka in s tem otežene bivanjske razmere. Starejša, slabše zatesnjena vrata in okna so namreč pogosto prepuščala zrak, s tem pa neopazno skrbela za naravno prezračevanje.

Kopičenje onesnaženega zraka

Kadar je govora o onesnaženosti zraka, si marsikdo predstavlja zrak v zunanjosti, nasičen s smogom ali izpušnimi plini. V resnici pa je zrak v notranjosti onesnažen ravno toliko ali še bolj – najpogosteje s plesnijo, pršicami, cvetnim prahom ali živalskim prhljajem (vir: WebMD). Nekatere od teh snovi se v vaš dom prikradejo nevede, na primer na vaših oblačilih, na oblačilih vaših gostov ali v vsakdanjih pripomočkih, kot so dišave, čistila in zidne barve.

Na notranje onesnaževalce zraka so še posebej občutljivi otroci, astmatiki in starostniki – ker se med njimi znajde marsikateri alergen, pa seveda tudi alergiki. Poleg tega se je treba zavedati, da se nekateri učinki onesnaženosti zraka pokažejo šele po daljšem obdobju, po ponavljajoči se izpostavljenosti. Redno zračenje prostorov je zato izjemnega pomena za zdravje.

Čezmerna vlažnost

Z zračenjem v prostor spuščamo kisik, ki poleg svežine zraka skrbi za ustrezno raven vlage – ta naj bi bila po priporočilih v razponu 30–50 % (vir: Mayo Clinic). Čezmerna vlažnost prispeva k nastanku površinske kondenzacije in posledično plesni, ki ne načne le vaših sten, temveč tudi vaša pljuča. V poletnih mesecih ta povzroča tudi vsem dobro poznano soparnost, zaradi katere je lahko bivanje v zaprtem prostoru neznosno.

Raven vlage v prostoru dvigujejo različna vsakodnevna opravila, kot so kuhanje, pomivanje, kopanje, tuširanje, pranje in sušenje perila ter zalivanje sobnih rastlin. Prav zato je sušenje denimo priporočljivo preseliti v zunanjost, kar v toplejših mesecih ne bi smelo predstavljati težave. V kuhinji lahko v boju s težavo namestite napo, v drugih notranjih prostorih pa razvlaževalnik, ki bo hkrati prefiltriral alergene. Najugodnejša rešitev za odvajanje vlage in nesnage v zraku pa je še vedno tista najpreprostejša – redno odpiranje oken.

Nasveti za učinkovito zračenje stanovanja

Čeprav je zračenje samo po sebi enostavno opravilo, se ga večina med nami še vedno loteva vsaj malce nepremišljeno. V nadaljevanju smo za vas zato pripravili nekaj smernic, s katerimi odgovarjamo na najpogosteje zastavljena vprašanja o pravilnem prezračevanju.

Kako dolgo in kako pogosto zračiti?

Za optimalne bivanjske razmere se priporoča zračenje na prepih, ki poteka redno in v krajših časovnih intervalih. To v praksi pomeni zračenje vsaj 3-krat dnevno po 3–5 minut, in to ne glede na zunanjo temperaturo. Pri tem je najbolje prezračiti celo etažo naenkrat (vir: Dominvest). Tako boste namreč notranji (topel in vlažen) zrak zamenjali z zunanjim (hladnim in suhim). Kako dolgo in kako pogosto zračiti, je odvisno tudi od števila ljudi in velikosti objekta; velike družine v majhnih stanovanjih bi morale zračiti pogosteje kot majhne družine v večjih stanovanjih.

Kako prezračiti hišo?

K zračenju lahko pristopite na različne načine. Najustreznejši med njimi je, da na stežaj odprete tako okno kot vrata in ustvarite prepih – če razporeditev prostorov oziroma oken to seveda omogoča. V tem primeru se zrak zamenja hitro, zato zadošča že nekaj minut zračenja. Kot omenjeno, je postopek dobro ponoviti nekajkrat dnevno, zlasti če se veliko zadržujete doma. Po drugi strani lahko na stežaj odprete le okno, vrata pa pustite zaprta. V tem primeru bo za učinkovito zračenje potrebnih od 5 do 15 minut.

Pri zračenju z nagibno odprtim oknom (tj. oknom »na kip«) se zrak v prostoru menja počasneje, zato ga je odprtega treba pustiti dlje časa – približno 15–30 minut, če so hkrati odprta še vrata, oziroma 30–60 minut, če so ta zaprta. Ta način velja za manj učinkovitega, saj svež zrak v mnogih primerih doseže le območje okrog samega okna, ne pa celotnega prostora, kar lahko povzroči površinsko kondenzacijo in posledično plesen. Iz istega razloga se odsvetuje tudi celodnevno zračenje z nagibno odprtim oknom. V poletnem času je zračenju priporočljivo nameniti še več časa kot sicer. Pri navzkrižnem zračenju (tj. na stežaj in s prepihom), ki je tudi najbolj optimalno, to pomeni 15–30 minut.

Kdaj je najboljši čas za zračenje stanovanja?

Zračiti je najbolje v času, ko je zunanji zrak najmanj onesnažen. Podatki za evropska mesta kažejo, da to ni navsezgodaj zjutraj ali pozno ponoči, kot bi marsikdo pričakoval, temveč med približno 12.00 in 18.00. Temu sledita časovna okvira 18.00–20.00 in 4.00–6.00 (vir: Smart Air).

V poletnem času je poleg tega treba upoštevati še vročino, zaradi katere zračenje čez dan verjetno vseeno ne bo optimalno. V vsakem primeru pa si velja zapomniti, da je zračenje boljše od nezračenja, kadarkoli se ga že lotite; notranja onesnaženost namreč predstavlja večjo težavo kot zunanja.

Katere prostore zračiti?

Kuhinja in kopalnica sta prostora, ki sta v vsakem domu izpostavljena največji količini vlage, zato jima dajte pri zračenju vsekakor prednost. V kuhinji se je tega najbolje lotiti po kuhanju ali pomivanju posode v stroju, v kopalnici pa po vsakokratnem kopanju oziroma tuširanju. Glede na to, koliko časa preživite v njej, ne pozabite tudi na svojo spalnico. Slednjo je najbolje prezračiti zjutraj, ko se zbudite. V drugih prostorih zračnost navadno ne predstavlja posebne težave, zato jih lahko prezračite manj pogosto. 

Izkoristite tudi vhodna vrata

Ko govorimo o ustvarjanju prepiha, nikakor ne smemo pozabiti na vlogo vhodnih vrat, posebej pri zračenju vetrolovov, verand ali pomožnih prostorov, ki nimajo oken. Najbolje je, da jih za nekaj minut na široko odprete, denimo ko pospravljate hodnik ali se nahajate v okolici vhoda. Nihče si namreč ne želi, da bi skupaj s svežim zrakom pot v stanovanje našel še kak priložnostni nepridiprav ali celo potepuška žival. 

Je boljše naravno ali mehansko prezračevanje?

Ali naravno prezračevanje skozi okna in vrata dandanes še zadošča ali je nujna pomoč tehnologije? V prid naravnemu prezračevanju lahko odgovorimo, če imate dovolj časa in ustrezno disciplino ter se držite zgoraj opisanih smernic. V nasprotnem primeru se je morda bolje poslužiti prezračevalnega sistema, ki sicer predstavlja dodaten finančni zalogaj in zahteva dodaten razmislek pri načrtovanju prenove ali novogradnje doma, a vam lahko olajša delo in v vsakem trenutku varuje vaše zdravje.

Vendar pozor! Ventilatorji, po katerih zelo radi posežemo v poletnih mesecih, za namene prezračevanja niso ustrezni. Z njimi zrak v prostoru namreč le premešamo, ne pa tudi zamenjamo. Klimatske naprave so po drugi strani dobra izbira za poletno prezračevanje, saj iz zunanjega zraka preko filtrov odstranjujejo nesnago, kot je cvetni prah. Te prav pridejo zlasti v prostorih, ki so izpostavljeni vlagi, a nimajo oken, kot so nekatere kleti in kopalnice. Njihova prednost je vsekakor to, da omogočajo natančnejše uravnavanje pretoka zraka kot odpiranje oken, ki v nekaterih primerih poteka kar samodejno.