Pojav plesni v hiši ali stanovanju je dokaj pogost, poleg materialne škode, ki jo povzroča na objektih, pa tudi negativno vpliva na kakovost bivanja in zdravje prebivalcev. Da pa bi se te nadloge znebili, ni dovolj le, da odpravimo njene posledice, ampak moramo odkriti vzrok nastanka in ga ustrezno sanirati. V tem prispevku samo za vas pripravili nekaj nasvetov, kako se spopasti s pojavom prekomerne vlage v prostorih in nastankom plesni v stanovanju.
Kako vemo, da je stanovanje napadla plesen?
Če ste na steni opazili črne madeže ali večbarvne pege, je odgovor na dlani. A plesen včasih najraje zaide v kotičke, kjer je ne opazite, denimo za pohištvo. V takem primeru se morate zanašati na druge čute, denimo na svoj nos. Če ob vstopu v prostor zaznate vonj po plesnivosti in zatohlosti, se nekje najbrž nahaja plesen. Znak za alarm so tudi curljanje iz nosa, solzne oči in kihanje.
Najpogostejše vrste plesni
Po ocenah strokovnjakov naj bi obstajalo približno 250.000 vrst plesni, medtem ko jih v bivalnih okoljih najdemo približno 100. Najpogostejše v našem bivalne okolju so:
- Črna plesen: najpogostejša na stenah domovanj. Povzroča astmo, bronhitis, glavobole, zamašen nos, solzenje in vnetje žrela.
- Bela plesen: se pojavlja na kuhinjskih površinah in hrani. Povzroča močne alergijske reakcije.
- Zelena plesen: največkrat se pojavi na zunanjih površinah in napada nezaščiten gradbeni material.
Zakaj pride do pojava plesni?
Plesen se pojavi kot posledica dolgotrajne kondenzacije vlage na površinah zidovi, predvsem v vogalih in na izpostavljenih mestih, kjer je temperatura toplotnega ovoja objekta najnižja. Med najpogostejše vzroke nastanka spadajo nepravilna gradbene zasnove objekta ali njegovih elementov, nepravilno prezračevanje in ogrevanje, pa tudi neustrezna uporaba prostora.
V obdobjih, ko so zunanje temperature nižje, se na hladnih površinah v stanovanju začne kondenzirati zračna vlaga. Ko vlažnost prizadete površine doseže določeno raven in se ta ne more več sušiti, nastanejo idealni pogoji za razvoj trdovratne plesni.
Notranji in zunanji vzroki za nastanek vlage
Vzroke za nastanek vlage delimo na notranje in zunanje. Med slednje spadajo:
- neprimerna izolacija ovoja stavbe (boljša je izolacija ovoja, manjše je ohlajanje sten in s tem tudi manjša verjetnost za nastanek kondenzacije in plesni),
- zamakanje zaradi počene cevi,
- slaba hidroizolacija temeljev,
- zamakanje iz strehe ali žlebov,
- neustrezna zatesnitev oken ali zunanjih vrat in
- visok nivo podtalnice.
Izvore zunanje vlage lahko saniramo le z gradbeno-tehničnimi rešitvami oz. s pomočjo strokovnjaka.
Na povsem drugačen način pa nastaja notranja vlaga. Ta je posledica normalnega bivanja (dihanje, znojenje, kuhanje, osebna higiena) in ostalih aktivnosti v stanovanju (sobne rastline, sušenje perila na radiatorjih, akvarij). Kondenz se v tem primeru nabira na toplotnih mostovih, torej hladnih mestih na ovoju stavbe. Notranja vlaga nastaja tudi v objektih, ki so dobro izolirani, a se ne zračijo ustrezno.
Kako preprečiti nastanek notranje vlage?
Ustrezno prezračevanje
Neustrezno zračenje prostorov, ki poleg tega niso ustrezno toplotno izolirani, je eden najpogostejših povzročiteljev plesni, predvsem črne. V izogib tej nadlogi stanovanje s prepihom prezračite vsaj trikrat dnevno; zjutraj, po kuhanju in pred spanjem.
Z rednim zračenjem boste obenem tudi zmanjšali količino toksinov v zraku in dom napolnili s kisikom, kar bo prispevalo k boljšemu počutju in koncentraciji (kar je posebej pomembno za vse, katerih dom je v zadnjih dveh letih postal tudi pisarna).
Človek z bivanjem v zaprtih prostorih z dihanjem ali vsakodnevnimi opravili (prhanje, pranje, kuhanje) proizvede do kar do 6 litrov vode dnevno. Obenem med spanjem izgubimo približno ¼ litra vode, zato je prezračevanje spalnih prostorov še posebej pomembno.
Vgradnja kakovostnega stavbnega pohištva
Poleg zadostnega prezračevanja kakovostnih izolativnih materialov je pomembna tudi vgradnja dobro izoliranih oken in vhodnih vrat. Slednja preprečujejo nastanek toplotnih mostov, kar je še posebej bistveno v hladnem delu leta: takrat namreč zunaj zadržujejo hladen, vlažen zrak, medtem ko ogrevan zrak zadržijo v notranjosti.
Z izbiro kakovostnih vhodnih vrat tako ne boste zgolj varovali svojega zdravja, temveč tudi prihranili na ogrevanju.
Kakšne so lahko posledice plesni za naše zdravje?
Sprva stik s plesnijo in njeno vdihavanje povzroča glavobol, kašelj in utrujenost, ob dolgotrajnejši izpostavljenosti pa tudi alergijske reakcije, vnetja kože in celo kronična obolenja. Posebej nevarna je plesen za starejše ali ljudi s slabim imunskim sistemom.
Kako odstraniti zidno plesen?
Za odstranjevanje plesni je ključno, da najprej ugotovite vzrok njenega nastanka in slednjega odpravite. V nasprotnem primeru bo šlo le za kratkoročno rešitev, saj se bo plesen slej kot prej spet pojavila. Pri odstranjevanju upoštevajte spodnje nasvete.
Odstranitev plesni v 3 preprostih korakih:
- Priprava
Da boste pri delu ustrezno zaščiteni, si nadenite oblačila, ki jih ni škoda, dihala pa zaščitite z masko. Delovno okolje tudi ustrezno prezračite tako, da v prostoru na stežaj odprete vsa okna. Nato na okuženo površino s čopičem ali razpršilom nanesite sredstvo za odstranjevanje plesni.
- Odstranjevanje
Po nanosu sredstva počakajte, da se površina posuši. Nato s sirkovo krtačo ali lopatico fizično odstranite plesen in njene odpadajoče delce. Okuženo površino naknadno očistite z mokro krpo. Če je plesen močno razširjena postopek večkrat ponovite.
- Barvanje
Ko se površina posuši, svetujemo še njeno barvanje. Pri tem priporočamo uporabo barve, ki preprečuje ponoven nastanek plesni.
Plesen lahko odstranite tudi na naraven način
Poleg že pripravljenih sredstev za odstranjevanje plesni, ki so na voljo v trgovinah, lahko za odstranjevanje plesni uporabite tudi naravne rešitve in pripravke. Med najučinkovitejša naravna sredstva spada olje čajevca, ki deluje protivirusno, antifungicidno in antibakterijsko. Kot dobra alternativa se izkaže tudi mešanica alkoholnega kisa, sode bikarbone in vode.
Priprava naravne mešanice za odstranitev plesni
Alkoholni kis in vodo zmešajte v razmerju 1:1, nato postopoma dodajajte sodo bikarbono toliko časa, da nastane nekakšna pasta. Slednjo nanesite na okuženo površino in počakajte, da se posuši. Nato jo obrišite z okuženega mesta.